Frekvenca X

Zakaj se staramo in kaj se pri tem dogaja v naših celicah? V novi epizodi Frekvence X o dolgoživosti raziskujemo celične mehanizme staranja. Zakaj se genetski material poškoduje in čemu se nam s starostjo začno kopičiti poškodovane celice? Pojasnili bomo, kako na proces staranja vplivajo prehrana, gibanje, spanje in mikrobiota ter zakaj kljub številnim 'anti-aging' obljubam staranja ne moremo ustaviti. Lahko pa z življenjskim slogom pomembno vplivamo na to, kako zdravo in kakovostno se bomo starali. Gostji:


dr. Mateja Erdani Kreft, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani

dr. Tamara Lah Turnšek, biokemičarka in strokovnjakinja za biologijo raka


Bral je Jure Franko.

Avtorica fotografije: Umetna inteligenca.

Poglavja:
00:03:05 Kaj se v tednu dni zgodi v naših celicah?
00:05:14 O tokratnih gostjah
00:00:01 Namesto uvoda: Kje smo bili prejšnjič in kam gremo tokrat?
00:06:06 Staranje ali ko je poškodb v celicah vse več
00:07:38 Na to, kako se staramo, vpliva tudi epigenetika
00:08:47 Vse celice v telesu se ne starajo enako hitro
00:10:14 O epigenetski uri
00:11:18 Apoptoza in senescenca
00:13:52 O vlogi telomer
00:16:29 Večplastna narava mitohondrijev
00:19:12 Dobra novica je, da na številne procese v celici vpliva tudi življenjski slog … Razlaga o prehrani in gibanju.
00:23:29 Geni niso vedno odločilni
00:24:30 Vloga mikrobiote pri zdravju celic
00:25:34 Pri 'anti-ageing' tretmajih velja biti previdno sumničav
00:28:36 Ponovimo …
00:30:38 Xpertiza: Minea Rutar

Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki.

Sogovorniki:


biotehnologinja dr. Ajda Marič, mikroplastika za zajtrk

sociologinja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo,

profesor športne vzgoje dr. Vojko Strojnik s Fakultete za šport in

klinična psihologinja ter strokovnjakinja za spanje dr. Vita Štukovnik s Filozofske fakultete UM.


V Xpertizi, v kateri spoznavamo mlade na začetku kariere v znanosti, pa je tokrat z nami Ivana Drventić, ki se kot raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu ukvarja s sledenjem rjavemu ogljiku v zraku in zmajuje z glavo ob tem, kako je zrak v Ljubljani onesnažen zlasti pozimi. Ivano je iz Hrvaške v Slovenijo – navkljub slabemu zimskemu zraku – pred nekaj leti pritegnila lepota naše prestolnice, kot pa boste slišali, pridno osvaja tudi znanje slovenščine.

Dodatno gradivo in študije, omenjene v oddaji:


Hidracija

Gibanje

Rak prebavil je povezan s prekomernim uživanjem predelanih mesnin

Dvosmerna povezava med spanjem in črevesno mikrobioto

Pogostost uživanja zelo predelane hrane v ZK

Dolgoživost je povezana s črevesnim mikrobiomom, druga študija in tretja študija

Stres in mikrobiota

Preferenca rdeče prehrane

Spanje in staranje možganov, dodatna študija

Spanje in demenca

Spanje je glavni steber dolgoživosti

Slabše spanje, večja smrtnost


Poglavja:
00:02:00 Kako na dolgoživost vplivajo spanje, gibanje, prehrana, družba
00:04:26 Za zdravo mikrobioto moramo poskrbeti že v otroštvu
00:06:04 Vpliv mikrobiote na dolgoživost
00:07:07 Vpliv stresa na naš prebavni sistem
00:07:50 Pomanjkljiva hidracija, manj ugoden mikrobiom
00:12:24 Spanje je nujni temelj našega delovanja
00:13:45 Kaj se z našimi možgani dogaja ponoči, ko spimo?
00:15:53 Zdravo spanje
00:17:44 Naši možgani se starajo hitreje, če ne spimo
00:19:33 Kako izboljšati spanje z gibanjem, prehrano?
00:22:00 Študije kažejo, da nezdravo spanje napoveduje kasnejši kognitivni upad
00:23:00 Vpliv telesne aktivnosti na zdravje
00:23:30 Mišice so pomembne za ohranjanje imunskega sistema in kognitivnih sposobnosti
00:24:54 Hitrih rešitev pri telesni dejavnosti ni
00:25:50 Hormonska terapija pomlajevanja
00:27:03 Če ne športamo, začne naše telo nazadovati
00:28:45 V mladosti zgradimo mišice in jih potem ohranjamo
00:29:45 Fitnesi v domovih za starejše
00:31:42 Pogled na starost in staranje je še vedno negativen
00:32:32 Odgovornost posameznika in družbe pri načrtovanju starosti
00:34:08 Skrb za zaposlene je dolgoročna investicija, ki se obrestuje zaposlenim in zaposlovalcem
00:35:23 Področje dolgožive družbe zajema vse generacije
00:36:02 Pogosto ljudje ne razmišljajo o tem, kako se bodo starali, staranje zanikajo
00:39:14 Xpertiza: Ivana Drventić, raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu

Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.

Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani).

Povezave:

Fant, pobratim smrti, 1. del

Fant, pobratim smrti, 2. del

FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil?

Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov

MMC podrobno: 40 let Černobila

Poglavja:
00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo?
00:05:30 Kaj se je zgodilo
00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija
00:25:33 Vpliv na zdravje
00:36:20 Vpliv na gozdove
00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss
01:01:07 Kaj smo se naučili

Svet se tiho približuje eni največjih zdravstvenih kriz našega časa, bakterije postajajo vse odpornejše na antibiotike, nova zdravila, ki bi lahko vzpostavila varnostni zid pred superpatogeni, pa veliko prepočasi prihajajo na trg. V Frekvenci X preverjamo stanje v Sloveniji in po svetu in hkrati raziskujemo inovativne rešitve proti nevarni odpornosti bakterij.

Sogovorniki: dr. Stanislav Gobec, dr. Martina Hrast Rambaher, David Lukić (vsi s Fakultete za farmacijo v Ljubljani), dr. Bojana Beović (Infekcijska klinika UKC Ljubljana), dr. Irena Zdovc (Veterinarska fakulteta v Ljubljani) in dr. Gianluca Corno (Inštitut CNR-Water Research, Verbania v Italiji)

Gost v Xpertizi je Marko Senčar Mrdaković, humani geograf in antropolog z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

Poglavja:
00:00:20 Uvod ali kaj če pri okužbi ne zaleže več noben antibiotik?
00:04:03 WHO: Skrb vzbujajoče slabljenje razvoja protibakterijskih zdravil
00:05:19 Velika podjetja izstopajo iz razvoja protibakterijskih učinkovin
00:06:20 Kako pa je bilo z antibiotiki v preteklosti?
00:08:49 Kje danes iščejo nove antibiotike in o alternativah
00:12:02 Kaj raziskujejo na Fakulteti za farmacijo?
00:14:40 Kaj infektologe najbolj skrbi?
00:18:56 O odpornosti bakterij proti antibiotikom pri živalih z Ireno Zdovc
00:24:09 Corno: Mikrobna odpornost je globoko vpeta v okoljske procese
00:31:32 Xpertiza: Marko Senčar Mrdaković