Frekvenca X

V tretjem izboru tem Frekvence X se najprej podajamo v gozd, kjer premišljujemo o različnih vidikih sonaravnega upravljanja našega planeta. Spori in konflikti so del našega življenja, ključna veščina pri njihovem reševanju pa so pogajanja. Živimo tudi v vojni strahov. Naše strahove ojačujejo politika in algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši od upanja?

Zapiski:
Skrivnosti dobrih pogajalcev: policijska pogajanja in mediacija

Skrivnosti dobrih pogajalcev: diplomacija in politika

Sonaravno upravljanje planeta: sekati ali ne sekati

Sonaravno upravljanje planeta: po sledeh volka Slavca

Vojna strahov

Tudi v drugi epizodi poletne Frekvence X se spomnimo nekaj oddaj, ki smo jih pripravili med letom. S strokovnjaki smo ugotavljali, kako je naša črevesna mikrobiota povezana z našimi možgani in kakšen vpliv ima na naše zdravje, govorili smo o zahtevnih kriterijih objavljanja znanstvenih člankov v cenjenih revijah, če ne prihajaš iz kakšnega večjega raziskovalnega inštituta in ugotavljali, da moramo za zdravo, vitalno in samozadostno starost poskrbeti že v mladosti. Govorili smo o dolgoživosti.

Za Frekvenco X je res pestra sezona. Sledili smo prebojem v medicini, fiziki ter kemiji, spoznavali jedrsko fuzijo, premlevali sonaravno upravljanje planeta in iskali rešitve proti vse odpornejšim superbakterijam. S posadko Artemis smo potovali okoli Lune, se spominjali katastrofe v Černobilu in ter skozi prizmo znanosti zasledovali zdrav življenjski slog s pomočjo prehrane, dihanja in zdravega staranja. V štirih julijskih sredah vam postrežemo z utrinki letošnjih oddaj. Prvi kolaž je pripravila Maja Ratej, ki ga napoveduje s ključnimi besedami, kot so tehnološki velikani, dopamin, dihanje in hujšanje.
V tokratni pregled smo vključili naslednje oddaje:

Frekvenca na pub kvizu: Kako steklenici izbiti dno? (12. 11. 2025)

Sunita Williams: Vesolje te spremeni (15. 1. 2026)

Parmy Olson: Umetna inteligenca je skrenila s poti (25. 2. 2026)

Svetovno priznana psihiatrinja o odvisnosti od družabnih omrežij (8. 4. 2026)

Sodobni slog življenja nam je nadel nekakšen dihalni steznik (4. 2. 2026)

Maščobne celice imajo spomin, nikar se ne lotevajte jo-jo hujšanja (1. 4. 2026)

Nenavadne zgodbe iz zgodovine znanosti na Slovenskem (31. 12. 2025)

Pred stotimi leti je Srečko Kosovel v svojih verzih slutil svet, ki ga je na glavo obračala nova znanost. Splošna teorija relativnosti, slutnja kvantne mehanike … začetek 20. stoletja je prinesel neverjeten preskok v znanstveni misli tedanjega časa. Stoletje pozneje po zaslugi umetne inteligence znova živimo v obdobju velikih prelomov. Kaj je bil kvantni skok znanosti tedaj in pred kakšnimi izzivi je danes? Več v tokratni Frekvenci X v sredo opoldne na Valu 202.

Gostje:
dr. Anton Ramšak, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani
dr. Janez Vrečko, avtor razprave Čas ≡ prostor (iz oddaje Kulturni fokus na Prvem novinarja Gorana Dekleve)
dr. Tim Mauldlin, ameriški filozof znanosti, ustanovitelj Instituta John Bell
dr. Franc Mali, epistemolog znanosti, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani
Marko Grobelnik, Institut 'Jožef Stefan' (z njim se je za Radio Prvi pogovarjal Luka Bregar)

Bral je Igor Velše.

Gostja Xpertize je Manca Boh (na 34. minuti), ki je s pomočjo analize črnil raziskovala, v katerih literarnih slogih je ustvarjal Srečko Kosovel.

Poglavja:
00:00:19 O odzvenu dogajanja v tedanji znanosti v opusu Srečka Kosovela z Janezom Vrečkom
00:11:03 Zakaj se je v začetku 20. stoletja zgodila tolikšna revolucija v znanosti, na čelu s fiziko?
00:18:37 O genialnosti določenih umov tedanjega časa s Timom Mauldlinom
00:23:47 Pred kakšnimi izzivi je znanost 100 let pozneje?
00:34:02 Xpertiza: Manca Boh

V Frekvenci X se tokrat podajamo v dediščinsko znanost, ki odpira nova okna v preteklost in spreminja naše razumevanje zgodovine, umetnosti in kulturne dediščine. Kaj lahko rentgenski žarki razkrijejo o skrivnostih, skritih pod površino mojstrovin največjih slikarjev? Kako kemija, fizika in podatkovne znanosti pomagajo odkrivati zgodbe faraonov, starodavnih civilizacij in svetovne kulturne dediščine? Ob mednarodni konferenci, ki je minuli teden na Bledu povezala vodilne svetovne strokovnjake na tem področju, bomo med drugim gostili direktorja Egipčanskega muzeja v Kairu ter raziskovalca, ki s pomočjo rentgenskih analiz in drugih naprednih metod razkriva skrite plasti znamenitih slikarskih umetnin.

Gostje:
Matija Strlič, vodja Centra odličnosti za zeleno dediščinsko znanost
Ali Abdelhalim Ali, generalni direktor Egipčanskega muzeja v Kairu
Geert Van der Snickt, profesor na Univerzi v Antwerpnu, konservator-restavrator in kemik
Maite Maguregui, raziskovalka na področju analizne kemije in dediščinske znanosti, profesorica na Univerzi v Baskiji
Carl Heron, direktor znanstvenih raziskav v Britanskem muzeju (z njim se je za Radio Prvi pogovarjala Nina Slaček)

V Xpertizi (od 23 min 56 s naprej) gostuje Peter Mastnak Sokolov, ki na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani preizkuša nova učinkovine za zdravljenje nevrodenegerativnih bolezni.

Zapiski:

Radiovedni: Po čem imajo vonj knjige?

Poglavja:
00:01:03 Kakšen je vonj mumij in o multidisciplinarnosti moderne egiptologije z direktorjem muzeja v Kairu
00:06:23 Kako se v Britanskem muzeju lotevajo preučevanja mumificiranih živali
00:12:43 Ko iz slavnih slikarskih platen izstopijo stoletja nevidne plasti
00:16:32 Kaj sploh je dediščinska znanost in kaj ji je v zadnjem času dalo pospešek?
00:19:35 Maite Maguregui: Zakaj to počnemo? Da prispevamo k ohranjanju dediščine na trajnosten in odgovoren način.
00:23:56 Xpertiza: Peter Mastnak Sokolov