Frekvenca X

Ste se kdaj zalotili, da samo še »na hitro« preverite telefon, nato pa uro pozneje še vedno drsite po zaslonu? Zakaj nas digitalni svet tako močno potegne vase? In kdaj se nedolžno brskanje sprevrže v odvisnost? V tokratni Frekvenci X gostimo priznano psihiatrinjo in avtorico uspešnice Dopaminska omama Anno Lembke, ki je bila ekspertna priča v odmevnem kalifornijskem primeru, v katerem je porota podjetji Meta in YouTube spoznala za krivi povzročanja odvisnosti pri mlajših uporabnikih.Gostja: psihiatrinja in avtorica uspešnice Dopaminska omama Anna Lembke, profesorica na Univerzi Stanford

V Xpertizi (od 40. minute in 19 sekund) je gostja mlada raziskovalka na Pravni fakulteti v Mariboru Živa Šuta, ki preučuje vprašanje dostopa do stanovanj v Evropski uniji.

Brala sta Mateja Perpar in Igor Velše.

Poglavja:
00:00:02 Kako hitro in za kako dolgo vas posrkajo telefoni?
00:02:03 Odmevna sodba: Meta in YouTube kriva za povzročanje odvisnosti
00:07:13 Kaj naredi neko snov ali vedenje zasvojljivo?
00:12:17 Lembke: Družabna omrežja so droga
00:17:57 Kaj je dopamin?
00:20:27 Kako se razvije toleranca?
00:26:48 Možgani se izčrpajo zaradi stalnih "dopaminskih udarcev"
00:28:46 Abstinenca ali o boju proti zasvojenosti
00:34:46 Bolečina ni le nekaj negativnega, ampak nujen pogoj za dobro počutje.
00:40:19 Xpertiza: Živa Šuta

Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji.

Gostja:

Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer

Zapiski:
Vroči mikrofon o Ozempicu


V Xpertizi (odf 26' 25'' naprej) je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne.

Poglavja:
00:01:47 Maščevje imajo vretenčarji, pa celo tudi žuželke. Kaj pa evolucijska vloga pri človeku?
00:02:58 To ni le intertno, ampak izjemno aktivno tkivo. Skoraj kot organ!
00:04:18 Kaj pa pri posameznikih, kjer se maščoba ne more odlagati?
00:05:27 Belo, rjavo, celo bež. Še najbolj pa je pomembno, kje v telesu tiči.
00:09:11 Kakšno revolucijo je prineslo odkritje hormona leptina?
00:11:50 Ko je maščevja več in več, začne delati težave. Pa tudi o povezavi med rakom in debelostjo.
00:14:32 Je telesna teža res le vprašanje volje? "Ti ljudje nimajo več nadzora, koliko naj jedo."
00:16:58 Zakaj je zelo pomembno, da nismo že v otroštvu predebeli?
00:17:53 Obstaja kaj takega kot zdrava debelost?
00:19:50 Kakšno hujšanje bi bilo torej učinkovito?
00:22:25 Pomembna je predvsem preventiva
00:23:07 Na kratko o pasteh novih zdravil
00:25:45 Kaj pa prihodnjič?
00:26:25 Xpertiza: Urška Janjoš

V novi epizodi Frekvence X se posvečamo prihajajoči misiji Artemis II, s katero bo Nasa prvič po več kot pol stoletja na pot okoli Lune znova poslala ljudi. Izstrelitev načrtujejo za začetek aprila, ob čemer ostaja največja neznanka, ali bo plovilo s človeško posadko tehnično zdržalo vrnitev skozi Zemljino atmosfero. Z gostoma – poznavalcem sodobne vesoljske tekme in astrofizikom – bomo razložili pomen misije, njene tehnološke posebnosti in tveganja ter razmišljali, ali Artemis II odpira novo poglavje človeškega raziskovanja vesolja. Gosta:


Poznavalec sodobne vesoljske tekme in novinar na MMC-ju Aljoša Masten

Profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž Zwitter


V prispevku smo uporabili inserte Nasinih novinarskih konferenc, in sicer tiste septembra lani, letošnje marčne in konference na predvečer objave oddaje.

V Xpertizi (39'10'') gostuje Marcell Gyurkač iz Lendave, ki se kot doktorski študent ukvarja s trajnostnimi rešitvami v kemiji in razmišlja o tem, kako bi lahko s pomočjo zelenih topil nadomeščali plastiko.

Vir fotografije: Nasa

Poglavja:
00:04:01 Zakaj je misija Artemis II tako prelomna?
00:09:14 O članih tokratne misije
00:10:31 Profesor Zwitter o poteku in tehnoloških novostih tokratne misije
00:13:08 Kaj bo glavni izziv misije?
00:17:50 Tehnične pomanjkljivosti pri izstrelitvi rakete SLS
00:21:30 Zakaj so prestrukturirali načrte za Artemis III?
00:23:48 Nasa in zasebniki – kako uigran tandem so?
00:26:32 Vesoljska geopolitična tekma na vse večjih obratih, Kitajci Američanom dihajo za vrat
00:29:23 Zwitter: Pri velikopoteznih načrtih osvajanja Lune velja biti previdno skeptičen
00:32:19 Kaj pa Slovenci in kaj se skriva za slovenskim jeklom?
00:35:01 Robotski dež na Luno in ostale odprave v letu 2026
00:38:24 Kaj bo v Frekvenci X prihodnji teden?
00:39:10 Xpertiza: Marcell Gyurkač
00:00:36 O poudarkih najnovejše Nasine novinarske konference v zvezi z načrti osvajanja Lune

V Tednu možganov smo tradicionalno združili moči z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija, skupno epizodo z naslovom “Vojna strahov” lahko seveda najdete tudi med epizodami našega podkasta. Naša redno rubriko Xpertiza, v kateri spoznavamo mlade na začetku raziskovalne poti v znanosti, zato izjemoma objavljamo ločeno. Tokrat je z nami Jure Javornik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Preučuje optičnovlakenske senzorje oziroma, poenostavljeno, kaj vse je mogoče doseči z merjenjem s svetlobo.

Vabimo vas tudi na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah.
Skupna epizoda z Možgani na dlani: Vojna strahov

“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.