Frekvenca X

Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji.

Gostja:

Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer

Zapiski:
Vroči mikrofon o Ozempicu


V Xpertizi (odf 26' 25'' naprej) je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne.

Poglavja:
00:01:47 Maščevje imajo vretenčarji, pa celo tudi žuželke. Kaj pa evolucijska vloga pri človeku?
00:02:58 To ni le intertno, ampak izjemno aktivno tkivo. Skoraj kot organ!
00:04:18 Kaj pa pri posameznikih, kjer se maščoba ne more odlagati?
00:05:27 Belo, rjavo, celo bež. Še najbolj pa je pomembno, kje v telesu tiči.
00:09:11 Kakšno revolucijo je prineslo odkritje hormona leptina?
00:11:50 Ko je maščevja več in več, začne delati težave. Pa tudi o povezavi med rakom in debelostjo.
00:14:32 Je telesna teža res le vprašanje volje? "Ti ljudje nimajo več nadzora, koliko naj jedo."
00:16:58 Zakaj je zelo pomembno, da nismo že v otroštvu predebeli?
00:17:53 Obstaja kaj takega kot zdrava debelost?
00:19:50 Kakšno hujšanje bi bilo torej učinkovito?
00:22:25 Pomembna je predvsem preventiva
00:23:07 Na kratko o pasteh novih zdravil
00:25:45 Kaj pa prihodnjič?
00:26:25 Xpertiza: Urška Janjoš

V novi epizodi Frekvence X se posvečamo prihajajoči misiji Artemis II, s katero bo Nasa prvič po več kot pol stoletja na pot okoli Lune znova poslala ljudi. Izstrelitev načrtujejo za začetek aprila, ob čemer ostaja največja neznanka, ali bo plovilo s človeško posadko tehnično zdržalo vrnitev skozi Zemljino atmosfero. Z gostoma – poznavalcem sodobne vesoljske tekme in astrofizikom – bomo razložili pomen misije, njene tehnološke posebnosti in tveganja ter razmišljali, ali Artemis II odpira novo poglavje človeškega raziskovanja vesolja. Gosta:


Poznavalec sodobne vesoljske tekme in novinar na MMC-ju Aljoša Masten

Profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž Zwitter


V prispevku smo uporabili inserte Nasinih novinarskih konferenc, in sicer tiste septembra lani, letošnje marčne in konference na predvečer objave oddaje.

V Xpertizi (39'10'') gostuje Marcell Gyurkač iz Lendave, ki se kot doktorski študent ukvarja s trajnostnimi rešitvami v kemiji in razmišlja o tem, kako bi lahko s pomočjo zelenih topil nadomeščali plastiko.

Vir fotografije: Nasa

Poglavja:
00:04:01 Zakaj je misija Artemis II tako prelomna?
00:09:14 O članih tokratne misije
00:10:31 Profesor Zwitter o poteku in tehnoloških novostih tokratne misije
00:13:08 Kaj bo glavni izziv misije?
00:17:50 Tehnične pomanjkljivosti pri izstrelitvi rakete SLS
00:21:30 Zakaj so prestrukturirali načrte za Artemis III?
00:23:48 Nasa in zasebniki – kako uigran tandem so?
00:26:32 Vesoljska geopolitična tekma na vse večjih obratih, Kitajci Američanom dihajo za vrat
00:29:23 Zwitter: Pri velikopoteznih načrtih osvajanja Lune velja biti previdno skeptičen
00:32:19 Kaj pa Slovenci in kaj se skriva za slovenskim jeklom?
00:35:01 Robotski dež na Luno in ostale odprave v letu 2026
00:38:24 Kaj bo v Frekvenci X prihodnji teden?
00:39:10 Xpertiza: Marcell Gyurkač
00:00:36 O poudarkih najnovejše Nasine novinarske konference v zvezi z načrti osvajanja Lune

V Tednu možganov smo tradicionalno združili moči z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija, skupno epizodo z naslovom “Vojna strahov” lahko seveda najdete tudi med epizodami našega podkasta. Naša redno rubriko Xpertiza, v kateri spoznavamo mlade na začetku raziskovalne poti v znanosti, zato izjemoma objavljamo ločeno. Tokrat je z nami Jure Javornik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Preučuje optičnovlakenske senzorje oziroma, poenostavljeno, kaj vse je mogoče doseči z merjenjem s svetlobo.

Vabimo vas tudi na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah.
Skupna epizoda z Možgani na dlani: Vojna strahov

“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.

Dolgo je veljalo prepričanje, da je človeško telo v medicini univerzalno. Da lahko rezultate raziskave delovanja zdravil na eni skupini preprosto prenesemo na vse druge. A ko so začeli podrobneje analizirati podatke po spolu, so se pojavile razlike. Žensko telo se lahko drugače odziva na zdravila kot pri moškem, prav zato ni presenetljivo, da zato te pogosteje poročajo o stranskih učinkih. Kako spol vpliva na delovanje zdravil in zakaj so bile ženske tu dolgo časa spregledane, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.


Gostje:


dr. Damjana Rozman, Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta v Ljubljani

dr. Mojca Kržan, predavateljica za področje farmakologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani

dr. Leon Meglič, ginekolog in porodničar, Ginekološka klinika UKC Ljubljana, Ginekologija Meglič

dr. Madlen Matz-Soja, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta v Leipzigu


Brala sta Maja Moll in Igor Velše.

V Xpertizi (32'50'') se predstavlja Ana Lampret, ki se kot asistentka na področju psihologije na Filozofski fakulteti v Mariboru ukvarja s tem, kako otroci in mladostniki navezujejo odnose z drugačnimi od njih in kako ti odnosi vplivajo na njihov razvoj.

Poglavja:
00:01:22 Afera 'Talidomid'
00:03:34 Človeško telo ni univerzalno ali o več stranskih učinkih pri ženskah
00:06:04 Kako se na zdravilo odzove žensko in kako moško telo?
00:07:09 Katera zdravila pa učinkujejo različno glede na spol?
00:10:03 Alkohol in učinkovanje na žensko in moško telo
00:11:56 Kaj sta farmakokinetika in farmakodinamika
00:15:14 Regulatorni preobrati in intersekcionalnost
00:16:14 Ženska v rodni dobi, noseča ženska, ženska po menopavzi – popolnoma drugačni svetovi
00:19:56 Kaj pa menstrualni ciklus in vpliv hormonov na učinkovanje zdravil?
00:23:09 Zagata z nosečnicami
00:32:50 Xpertiza: Ana Lampret
00:24:47 O vlogi jeter pri presnovi zdravil pri spolih z Madlen Matz-Soja