Frekvenca X

V človeški naravi je, da se spominjamo in tudi pozabljamo. Naši spomini so selektivni in subjektivni, v času hitre digitalizacije pa dobivajo nove razsežnosti in možnosti. Raziskujemo, kako na naš spomin vplivajo sodobne tehnologije in kakšno vlogo pri tem igra umetna inteligenca, pa tudi, kako je s pravico do pozabe in etičnimi vprašanji, ki jih prinaša digitalna doba. Spomin nas zanima tudi s kulturološkega, filozofskega in političnega vidika. Kakšne so – in kakšne bodo – magdalenice naše umetnointeligenčne prihodnosti v iskanju izgubljenega časa? Sogovorniki:


Kate Eichkorn, raziskovalka digitalnega spomina

Natalija Majsova, kulturologinja

Grega Repovš, psiholog in nevroznanstvenik

Aljoša Kravanja, filozof

Wendy Hui Kyong Chun, raziskovalka digitalnih tehnologij

Filip Filković, režiser in poustvarjalec spominov z umetno inteligenco


V rubriki Xpertiza se predstavlja mlada kemičarka Nika Atelšek Hozjan.

Zapiski:


Možgani na dlani: Kako možgani načrtujejo prihodnost?

Projekt Spomenar


Poglavja:
00:02:42 Generiranje spominov z umetno inteligenco
00:05:27 Kate Eickhorn o digitalizaciji spominov
00:10:32 Filozof Aljoša Kravanja o spominskih vmesnikih
00:17:21 Spomin in možgani, dr. Grega Repovš
00:21:59 Kulturni in politični spomin, Natalija Majsova
00:29:03 UI magdalenice, Wendy Chun
00:35:56 Xpertiza: Nika Atelšek Hozjan

Človek neposredno povzroča usihanje biotske pestrosti na vseh celinah in v vseh ekosistemih, je potrdila najnovejša obsežna znanstvena analiza več kot 2.000 študij. Kot dodajajo njeni avtorji, so človeški vplivi že zmanjšali lokalno raznolikost vrst v povprečju za skoraj petino, pri čemer so najbolj prizadete dvoživke, plazilci in sesalci. Strokovnjaki opozarjajo, da se nam narava preobraža pred očmi: habitati izginjajo z rekordno hitrostjo, izjemno pereči so onesnaževanje, podnebne spremembe, pohod invazivnih vrst in prekomerno izkoriščanje virov. Je torej izguba biotske pestrosti dandanes večji problem, kot pa so podnebne spremembe?

Gosta:
dr. Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo
dr. Irena Bertoncelj, Kmetijski inštitut Slovenije

Raziskovalci, ki so sodelovali v anketi:

Dr. Cene Gostinčar (BF UNI), dr. Rudi Verovnik (BF UNI), dr. Matjaž Bedjanič (NIB), dr. Nataša Mori (NIB), dr. Gregor Belušič (BF UNI), dr. Valerija Zakšek (BF UNI).

Zakaj se staramo in kaj se pri tem dogaja v naših celicah? V novi epizodi Frekvence X o dolgoživosti raziskujemo celične mehanizme staranja. Zakaj se genetski material poškoduje in čemu se nam s starostjo začno kopičiti poškodovane celice? Pojasnili bomo, kako na proces staranja vplivajo prehrana, gibanje, spanje in mikrobiota ter zakaj kljub številnim 'anti-aging' obljubam staranja ne moremo ustaviti. Lahko pa z življenjskim slogom pomembno vplivamo na to, kako zdravo in kakovostno se bomo starali. Gostji:


dr. Mateja Erdani Kreft, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani

dr. Tamara Lah Turnšek, biokemičarka in strokovnjakinja za biologijo raka


Bral je Jure Franko.

Avtorica fotografije: Umetna inteligenca.

Poglavja:
00:03:05 Kaj se v tednu dni zgodi v naših celicah?
00:05:14 O tokratnih gostjah
00:00:01 Namesto uvoda: Kje smo bili prejšnjič in kam gremo tokrat?
00:06:06 Staranje ali ko je poškodb v celicah vse več
00:07:38 Na to, kako se staramo, vpliva tudi epigenetika
00:08:47 Vse celice v telesu se ne starajo enako hitro
00:10:14 O epigenetski uri
00:11:18 Apoptoza in senescenca
00:13:52 O vlogi telomer
00:16:29 Večplastna narava mitohondrijev
00:19:12 Dobra novica je, da na številne procese v celici vpliva tudi življenjski slog … Razlaga o prehrani in gibanju.
00:23:29 Geni niso vedno odločilni
00:24:30 Vloga mikrobiote pri zdravju celic
00:25:34 Pri 'anti-ageing' tretmajih velja biti previdno sumničav
00:28:36 Ponovimo …
00:30:38 Xpertiza: Minea Rutar

Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki.

Sogovorniki:


biotehnologinja dr. Ajda Marič, mikroplastika za zajtrk

sociologinja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo,

profesor športne vzgoje dr. Vojko Strojnik s Fakultete za šport in

klinična psihologinja ter strokovnjakinja za spanje dr. Vita Štukovnik s Filozofske fakultete UM.


V Xpertizi, v kateri spoznavamo mlade na začetku kariere v znanosti, pa je tokrat z nami Ivana Drventić, ki se kot raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu ukvarja s sledenjem rjavemu ogljiku v zraku in zmajuje z glavo ob tem, kako je zrak v Ljubljani onesnažen zlasti pozimi. Ivano je iz Hrvaške v Slovenijo – navkljub slabemu zimskemu zraku – pred nekaj leti pritegnila lepota naše prestolnice, kot pa boste slišali, pridno osvaja tudi znanje slovenščine.

Dodatno gradivo in študije, omenjene v oddaji:


Hidracija

Gibanje

Rak prebavil je povezan s prekomernim uživanjem predelanih mesnin

Dvosmerna povezava med spanjem in črevesno mikrobioto

Pogostost uživanja zelo predelane hrane v ZK

Dolgoživost je povezana s črevesnim mikrobiomom, druga študija in tretja študija

Stres in mikrobiota

Preferenca rdeče prehrane

Spanje in staranje možganov, dodatna študija

Spanje in demenca

Spanje je glavni steber dolgoživosti

Slabše spanje, večja smrtnost


Poglavja:
00:02:00 Kako na dolgoživost vplivajo spanje, gibanje, prehrana, družba
00:04:26 Za zdravo mikrobioto moramo poskrbeti že v otroštvu
00:06:04 Vpliv mikrobiote na dolgoživost
00:07:07 Vpliv stresa na naš prebavni sistem
00:07:50 Pomanjkljiva hidracija, manj ugoden mikrobiom
00:12:24 Spanje je nujni temelj našega delovanja
00:13:45 Kaj se z našimi možgani dogaja ponoči, ko spimo?
00:15:53 Zdravo spanje
00:17:44 Naši možgani se starajo hitreje, če ne spimo
00:19:33 Kako izboljšati spanje z gibanjem, prehrano?
00:22:00 Študije kažejo, da nezdravo spanje napoveduje kasnejši kognitivni upad
00:23:00 Vpliv telesne aktivnosti na zdravje
00:23:30 Mišice so pomembne za ohranjanje imunskega sistema in kognitivnih sposobnosti
00:24:54 Hitrih rešitev pri telesni dejavnosti ni
00:25:50 Hormonska terapija pomlajevanja
00:27:03 Če ne športamo, začne naše telo nazadovati
00:28:45 V mladosti zgradimo mišice in jih potem ohranjamo
00:29:45 Fitnesi v domovih za starejše
00:31:42 Pogled na starost in staranje je še vedno negativen
00:32:32 Odgovornost posameznika in družbe pri načrtovanju starosti
00:34:08 Skrb za zaposlene je dolgoročna investicija, ki se obrestuje zaposlenim in zaposlovalcem
00:35:23 Področje dolgožive družbe zajema vse generacije
00:36:02 Pogosto ljudje ne razmišljajo o tem, kako se bodo starali, staranje zanikajo
00:39:14 Xpertiza: Ivana Drventić, raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu

Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.